Delavci v carinski službi

V opazovano poklicno skupino carinikov smo vključili vse osebe, ki so imele najmanj eno obdobje zaposlitve v carinski službi od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2016. Podatkov v letih 1997–1999 nimamo, saj ZPIZ v evidencah ne vodi carinikov pod svojo šifro, podatki od KAD pa se začnejo pri carinikih z letom 2000. Število oseb z najmanj 1 dnevom dela je bilo od leta 2000 do 2004 precej stabilno, nato pa je dvakrat upadlo število zaradi zaprtja carinske meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko ob vstopu Slovenije v EU (1. 5. 2004) in zaprtja carinske meje z vstopom Hrvaške (1. 7. 2013) v EU. Starost carinikov med opazovanim obdobjem narašča. Na koncu opazovanega obdobja leta 2016 je bilo 94,9 % oseb starejših od 40 let.

S ciljem raziskati izsledke doslej znanih študij o zdravstvenih obremenitvah carinikov na delovnem mestu smo opravili sistematični pregled literature in identificirali 5 originalnih raziskav. Iz njih povzemamo, da imajo cariniki povečano verjetnost za zdravstvene težave zaradi izpostavljenosti dizelskim izpušnim plinom, izmenskega dela in konfliktih situacij s potniki. Ugotovljeno je bilo, da izmensko delo (urnik 3-krat po 8 ur in 4-krat po 6 ur) vpliva na večjo verjetnost gastrointestinalnih in kardiovaskularnih težav ter veča verjetnost za težave s spanjem. Vpliv izmenskega dela naj bi bil enak, kot če bi pospešili staranje za 10 let.

Na večanje verjetnosti za kardiovaskularne in gastrointestinalne težave ter za težave s spanjem naj bi vplivale tudi konfliktne situacije s potniki, skupaj pa imata izmensko delo in zahteve na delovnem mestu tudi sinergistični učinek in skupaj še povečajo verjetnost za zdravstvene težave. Zaradi kronične izpostavljenosti dizelskim izpušnim plinom so proučevali citološke spremembe brisa nazalne sluznice pri carinikih in ugotovili, da je spremenjeno razmerje med epitelijskimi celicami in levkociti (50 % proti 50 %, normalno 80 % proti 20 %), displastične celice pa so našli izključno pri neposredno izpostavljenih delavcih.

Glede na identificirane raziskave in ugotovitve na podlagi naših rezultatov ne moremo sklepati, da imajo cariniki kot poklicna skupina povečano splošno tveganje za slabše zdravje niti specifično za posamezne sklope bolezni. Opazili pa smo vpliv prestrukturiranja in odpuščanja na zdravstveno stanje poklicne skupine.