Delavci v železarstvu

V Sloveniji ima pridelava in predelava železa in železovih zlitin dolgo in bogato zgodovino, največji obrati so jeklarne. Delo v železarstvu v splošnem velja za zelo zahtevno in težaško delo, številna delovna mesta so bila kot posebna težka in zdravju škodljiva vključena v sistem poklicnega zavarovanja.

V študijo zdravstvenih kazalnikov delavcev v železarstvu je bilo vključenih 3090 oseb na delovnih mestih s poklicnim zavarovanjem (šifre 211–271) med letoma 1997 in 2016. Število delavcev je skozi opazovano obdobje nihalo za do 10 %, predvidevamo da glede na poslovni cikel v panogi. Največje število delavcev v posameznem letu je bilo leta 2000, ko je bilo na teh delovnih mestih zaposlenih 1197 oseb. Večina zaposlenih je bilo moškega spola (96 %), žensk je bilo samo 4 %. Starostna struktura delavcev se je z leti zviševala. Leta 1997 je bila povprečna starost moških delavcev 35 let, leta 2016 pa 40 let. Skladno s tem je naraščala najvišja starost delavcev, in sicer od 54,4 leta (1997) do 62,24 leta (2016).

Delavci v železarstvu so pri delu izpostavljeni številnim škodljivostim in obremenitvam: fizikalnim (toplotno neugodno okolje, toplotno sevanje, hrup, vibracije), kemičnim (prah, pare, CO, NOx, silikati, PAH, krom, nikelj, kobalt idr.), fiziološkim (premeščanje bremen), obremenitvam iz organizacije dela (izmensko delo, nočno delo), veliko je tveganje za nesreče in poškodbe.

Na študije umrljivosti v železarstvu pomembno vpliva učinek zdravega delavca in resnična izpostavljenost, rezultati študij zato niso enotni. Nekatere študije so odkrile večjo umrljivost zaradi rakavih bolezni, najpogosteje zaradi raka pljuč, bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, bolezni prebavil; nekatere pa so odkrile zmanjšano umrljivost v primerjavi s splošno populacijo. Delo v livarnah jekla in železa je prepoznan rakotvoren dejavnik, povezano je z rakom pljuč (IARC skupina 1). V posameznih študijah je opisana še povečana pojavnost vseh rakov, raka jeter in raka prebavil. V železarstvu je bila prepoznana kot pomembna obolevnost delavcev zaradi bolezni dihal, mišično-skeletnih bolezni (predvsem okvare hrbta), poškodb pri delu, bolezni srca in ožilja, okvar sluha in nevroloških okvar. Vodilni vzroki za bolniški stalež so bolezni mišično-skeletnega sistema, bolezni dihal, kardiovaskularne bolezni, poškodbe in bolezni prebavil. Na ugotovitve pomembno vpliva selekcija kandidatov za zaposlitev in opredeljene zahteve za opravljanje konkretnega dela.