Baze podatkov
Raziskovalno delo v okviru projekta PREMIK vključuje analizo zdravstvenega stanja delavcev ter analizo merljivih in ocenjenih kazalnikov zdravja na podlagi iz javnih evidenc, pridobljenih podatkov o zdravstvenem stanju delavcev za tiste poklicne skupine oziroma poklice, za katere zdaj velja zavarovalna doba s povečanjem oziroma beneficirana delovna doba.
To so podatki, ki jih na nacionalni ravni zbirajo, vodijo in vzdržujejo različne institucije. Podatke o delavcih, ki so delali na mestih z beneficirano delovno dobo in njihovih obdobjih dela na delovnih mestih z beneficirano delovno dobo, smo pridobili od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in Kapitalske družbe, d. d., (KAD). Poleg tega smo od ZPIZ pridobili podatke o invalidnosti obravnavanih oseb in invalidnosti splošne populacije. Podatke o zdravstvenem stanju delavcev (smrti, bolnišnične obravnave, bolniške odsotnosti) smo pridobili iz podatkovnih zbirk Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Podatke o pojavnosti (incidenci) raka obravnavanih oseb smo pridobili iz Registra raka Onkološkega inštituta (OI-SLORA).
Za namene izvedbe naše analize in obravnave poklicnih skupin po enotni metodologiji smo pridobljene podatke najprej prečistili in uredili. Glede na to, ali so leta 2001 dopolnili 25 let (moški) oziroma 23 let (ženske) delovne dobe ali ne, ZPIZ zavarovance vodi v dveh ločenih bazah podatkov, kjer pa so se osebe obeh baz deloma prekrivale. Prav tako smo zaznali prekrivanje med osebami v bazi ZPIZ in približno tretjino oseb v bazi KAD. Obdobja zaposlitev prekrivajočih se oseb smo smiselno povezali. Iz urejene baze vseh oseb smo izločili približno 2 odstotka oseb zaradi nejasnosti, kot so napake v datumih ali nejasnost prekrivanja med bazo ZPIZ in KAD. V končni oziroma izhodiščni bazi podatkov smo tako dobili 61.471 oseb.
Za vsako osebo smo posamezno obdobje dela na podlagi šifre in šifranta beneficirane delovne dobe razvrstili v poklicno skupino. Osebe, ki so imele najmanj eno obdobje dela v obravnavani poklicni skupini, skupno 56.974 oseb (93 odstotkov), smo nato uvrstili v posamezno od 12 obravnavanih poklicnih skupin. Za vsako poklicno skupino smo s podatkom EMŠO pridobili podatke o umrljivosti, bolnišničnih obravnavah in bolniški odsotnosti (zbirke NIJZ), incidenci raka (zbirka OI-SLORA) in invalidnosti (zbirka ZPIZ).
Analize za vsako poklicno skupino smo naredili primerjalno glede na slovensko populacijo, zato smo v okviru projekta pridobili tudi podatke o številu prebivalstva Slovenije (SURS), številu zaposlenih (NIJZ), številu umrlih (NIJZ), številu primerov in trajanju bolnišničnih obravnav in bolniške odsotnosti (NIJZ), incidenci raka (OI-SLORA) ter invalidnosti (ZPIZ).