Podpora projektu
Poklicno zavarovanje predstavlja zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih poklicnega zavarovanja zavarovancev oziroma članov, na podlagi katerih ti pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice iz Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Namenjeno je zavarovancem, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovancem, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče uspešno poklicno opravljati. To so delovna mesta, ki so imela v preteklosti pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem (beneficirane delovne dobe), ki jo je to zavarovanje leta 2001 nadomestilo.
Temeljni namen poklicnega zavarovanja je, da se zavarovancem, ki predčasno zapustijo trg dela zaradi opravljanja težkega in zdravju škodljivega dela oziroma dela, ki ga po določeni starosti ni mogoče uspešno opravljati, zagotovi socialna varnost do izpolnitve pogojev za redno upokojitev v okviru obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Sistem poklicnega zavarovanja v delu, ki se nanaša na zbiranje prispevkov in izplačevanje pravic iz tega zavarovanja v praksi dobro deluje, težave pa so glede določitve delovnih mest, za katera velja obveznost vključitve v poklicno zavarovanje. Ravno to je bil razlog, da je MDDSZ podprlo projekt PREMIK, katerega namen je z enotno metodologijo ugotoviti, oceniti oziroma analizirati zdravstveno stanje delavcev v posamezni poklicni skupini poklicnega zavarovanja ter pripraviti strokovne podlage za odločevalce pri vzpostavitvi bolj uravnoteženega sistema poklicnega zavarovanja. S podobno analizo v slovenskem prostoru namreč še ne razpolagamo.
Področje določanja delovnih mest, ki jih morajo delodajalci obvezno vključiti v poklicno zavarovanje, se že zelo dolgo ni spremenilo. Tako glede določanja delovnih mest velja Zakon o delovnih mestih, pri katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem iz leta 1969, nekaj zakonov, ki določajo ta delovna mesta v državni upravi, ter številni sklepi Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja od leta 1975 do 1991. Ob preteklih spremembah sistema poklicnega zavarovanja pa temu področju ni bilo posvečeno dovolj pozornosti, saj je bila prednostna naloga zagotovitev delujočega sistema poklicnega zavarovanja. Tako so se v sistemu poklicnega zavarovanja ohranila delovna mesta, ki so bila določena že pred skoraj pol stoletja. Hkrati se pojavljajo nova delovna mesta, glede katerih se pojavlja vprašanje potrebe po vključenosti v sistem poklicnega zavarovanja.
Glede na velik napredek na področju lažjega, varnejšega in zdravju neškodljivega delovnega procesa na tako rekoč vseh področjih je treba temu slediti tudi pri določitvi delovnih mest poklicnega zavarovanja. Glavno vodilo in vizija MDDSZ namreč je, da je treba najprej stremeti k zagotavljanju ustrezne ravni kulture preventive, kar izhaja tudi iz veljavne Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu.
Glede varnosti in zdravja pri delu je treba okrepiti preventivne aktivnosti in izvajati ukrepe, ki zagotavljajo varna in zdrava delovna mesta. Ukrepi, ki se morajo izvajati v organizacijah, so lahko organizacijski ali tehnični, njihov namen pa mora biti zagotavljati takšna delovna mesta, da ne bo ogroženo zdravje delavcev. Želimo si, da se v organizacijah izvajajo ustrezni ukrepi glede varnosti in zdravja pri delu in da se v celoti upošteva relevantna zakonodaja. Tako bi bilo mogoče v pomembnem delu odpraviti razloge za vključitev delavcev v poklicno zavarovanje iz razloga opravljanja posebno težkega in zdravju škodljivega dela.
Na MDDSZ se že od sprejema ZPIZ-2 leta 2012 prizadevamo za vzpostavitev delujočega sistema določanja delovnih mest poklicnega zavarovanja. Ker gre za strokovno izredno kompleksno tematiko, ki je tudi interesno zelo zahtevna, nam to doslej še ni uspelo in tako pri določitvi delovnih mest poklicnega zavarovanja ni sprememb.
Z veljavnim ZPIZ-2 so sicer postavljeni temelji za delujoč sistem določanja delovnih mest poklicnega zavarovanja s komisijo za določitev delovnih mest poklicnega zavarovanja, ki jo bo imenoval minister, pristojen za delo, vendar te določbe v praksi še niso zaživele, saj manjka ključni korak, sprejem meril in kriterijev poklicnega zavarovanja. Na njihovi podlagi bo lahko ta komisija odločala.
Na MDDSZ verjamemo, da projekt PREMIK predstavlja ta ključni korak, ki bo odločilno prispeval k sprejetju meril in kriterijev poklicnega zavarovanja. Rezultati projekta bodo tako temelj za nadaljnja pogajanja s predstavniki sindikatov in delodajalcev na tem področju, saj bodo temeljili na strokovni analizi zdravstvenih podatkov zavarovancev poklicnega zavarovanja.
Na MDDSZ pričakujemo, da bo po koncu projekta PREMIK, ki ga sofinancirata Republika Slovenija MDDSZ in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada, vzpostavljen delujoč sistem določanja delovnih mest poklicnega zavarovanja, ki bo prevetril seznam delovnih mest, ki morajo biti vključena v poklicno zavarovanje.