December 2021
December
PoToSrČePeSoNe
1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31

Poklicni vojaki

Poklicni vojaki

Slovenska vojska je obrambna sila Republike Slovenije (RS). Njeno poslanstvo je, da v sodelovanju z zavezniki izvaja obrambo RS, odvrne vojaško agresijo na RS, vzpostavi suverenost na celotnem ozemlju RS ter prispeva k mednarodnemu miru in stabilnosti. Prednostne naloge so vzdrževanje pripravljenosti za delovanje, aktiviranje in mobiliziranje sil, premestitev na območje delovanja ter defenzivno in ofenzivno delovanje. Med druge naloge Slovenske vojske sodita tudi prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti ter podpora pri zagotavljanju varnosti in blaginje državljanov Slovenije.

Pri delu so poklicni vojaki izpostavljeni številnim potencialnim kemičnim, fizikalnim in biološkim obremenitvam in škodljivostim. Zaradi zaupnosti dela v vojski je v literaturi malo podatkov o specifičnih škodljivostih. Med kemičnimi škodljivimi snovmi se najpogosteje omenjajo organska topila, goriva, težke kovine, pesticidi, bojni strupi in azbest. Hrup (kontinuiran, intermitenten, impulziven), vibracije (splošne, lokalne), toplotne obremenitve in sevanje (ionizirajoče, neionizirajoče) sodijo med fizikalne obremenitve. Kot biološke škodljivosti vojake najpogosteje ogrožajo respiratorne in gastrointestinalne okužbe.

Poklicni vojaki so pri delu izpostavljeni tudi fiziološkim obremenitvam in škodljivostim, kot so prisiljeni telesni položaji in zahtevne telesne aktivnosti. Posebno izčrpavajoče so fizične aktivnosti med bazičnim treningom. Zato se pri poklicnih vojakih pogosto pojavljajo funkcionalni problemi in poškodbe mišično-skeletnega sistema. Narava dela (delo ob nedeljah in praznikih, izmensko delo, delo, daljše od polnega delovnega časa, pripravljenost ipd.) lahko poklicnega vojaka fizično izčrpa in vodi v pogosto pomanjkanje spanca. Velika psihične obremenitve, ki so povezane s stresnimi dejavniki pri delu, so lahko razlog za nekoliko višjo stopnjo duševnih bolezni pri poklicnih vojakih, kar v literaturi opisujejo nekateri avtorji. Med psihičnimi obremenitvami so pogosto navedene posttravmatska stresna motnja, bolezni odvisnosti in višja stopnja samomorov. V tuji literaturi vojaško službo povezujejo tudi s presežkom nekaterih rakov, vendar rezultati raziskav niso konsistentni. Pogosteje omenjeni raki so rak prostate, kožni raki, rak dojke in možganski raki.

Študije umrljivosti poklicnih vojakov so v večini pokazale nižjo splošno umrljivost v primerjavi s splošno populacijo kot tudi nižjo umrljivost po posameznih poglavjih Mednarodne klasifikacije bolezni (MKB-10). Med najpogostejšimi vzroki smrti so bile poškodbe, neoplazme in kardiovaskularne bolezni. Rezultate raziskav bi nepoučeni lahko interpretirali kot zaščitni učinek vojaškega poklica, avtorji pa to razlagajo predvsem s strogim izbirnim postopkom ob vpisu v vojaško službo. Populacija, ki vstopa v vojaški poklic, je v povprečju veliko bolj zdrava v primerjavi s splošno populacijo, to pomeni, da na rezultate raziskav vpliva potenciran učinek zdravega delavca, ki ga nekateri imenujejo kar »učinek zdravega vojaka«.