Železniški delavci

Pregled literature je pokazal, da so železniški delavci pri delu izpostavljeni številnim škodljivostim in obremenitvam, ki lahko zdravstveno ogrožajo poklicno skupino, kot so: hrup, vibracije, ergonomske obremenitve zaradi narave dela (dvigovanje in premeščanje bremen, potiskanje, vlečenje, prisilna drža), škodljive snovi (azbest, dizelski izpuhi in druge škodljive snovi, s katerimi lahko železniški delavci prihajajo v stik pri prevozu tovora ali pri opravljanju vzdrževalnih del), psihosocialne obremenitve, poškodbe pri delu (nevarnost prometa, padcev, zdrsov, spotikov, električnega udara, fizično nasilje na delovnem mestu), temperaturne obremenitve, vlaga in nalezljive bolezni. Poleg navedenih škodljivosti in obremenitev so železniški delavci izpostavljeni tudi neionizirajočemu sevanju. Pri pregledu literature smo našli samo eno študijo, ki je povezovala izpostavljenost železniških delavcev neionizirajočemu sevanju in zdravju škodljivim posledicam – nakazano povišano umrljivostjo za mieloično levkemijo in Hodgkinovo boleznijo (ne pa tudi za druge hematopoetske neoplazme in možganske tumorje). Prav tako pri železniških delavcih ni bila najdena povezava med izpostavljenostjo neionizirajočemu sevanju in umrljivostjo zaradi kardiovaskularnih vzrokov.

Ugotovili smo, da je največ na železniških delavcih opravljenih študij umrljivosti proučevalo povezavo te z izpostavljenostjo azbestu ali dizelskim izpuhom. V teh študijah so poročali o povišani splošni umrljivosti in specifični umrljivosti železniških delavcev zaradi pljučnega raka, mezotelioma, raka ust, oralnega raka, rakov glave in vratu, kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) in ishemične bolezni srca. Rakotvornost azbesta in dizelskih izpuhov je sicer nesporno dokazana, saj obe snovi sodita v prvo skupino po klasifikaciji Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC).

V literaturi se pojavljajo študije z nasprotujočimi si rezultati glede izpostavljenosti hrupu in okvari sluha. Omenjeno dejstvo lahko razložimo s tem, da se različna železniška podjetja po državah razlikujejo po uporabi različnih vlakov in opreme ter po drugačnih razmerah dela, zaradi česar so različne ravni hrupa.

Zasledili smo, da v določenih študijah navajajo višjo obolevnost zaradi raka testisov, seminoma, bazalnoceličnega karcinoma oziroma nemelanomskih kožnih rakov. Prav tako je bilo v literaturi mogoče zaslediti podatke o višji obolevnosti železniških delavcev zaradi bolečine v hrbtu, križu, vratu, kolenu in ishiadične bolečine. Omenjeno so povezovali s specifičnimi ergonomskimi obremenitvami oziroma izpostavljenostjo vibracijam. Z izpostavljenostjo vibracijam so povezovali tudi povišano prevalenco gastrointestinalnih težav. Nekatere študije so povezovale delo v poklicni skupini železniških delavcev s povišano verjetnostjo okužbe z določenimi nalezljivimi boleznimi. V japonski študiji so ugotavljali, da pri določenih podskupinah železniških delavcev obstaja manjše tveganje za nastanek možganske kapi.