April 2024
April
PoToSrČePeSoNe
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30

Medicinske sestre

Medicinske sestre

Medicinske sestre (MS) so pri delu izpostavljene številnim škodljivostim in obremenitvam: fizičnim, biološkim, psihosocialnim in kemičnim. Nekatere med njimi so rakotvorne. Raziskave kažejo, da so lahko MS zdravstveno ogrožene zaradi nekaterih bolezni, predvsem rakavih obolenj in morda samomorov.

Glavni cilj raziskave je bil proučiti zdravstveno ogroženost poklicne skupine MS v Republiki Sloveniji, ki doslej še ni bila celovito ocenjena. Cilji raziskave so bili še preveriti, ali MS v Sloveniji pogosteje umirajo zaradi vseh vzrokov in zaradi specifičnih vzrokov umrljivosti; ali imajo več bolnišničnih obravnav (BO) zaradi vseh vzrokov in zaradi specifičnih vzrokov; in ali pogosteje odhajajo v bolniški stalež (BS) in imajo več dni BS v primerjavi s splošno populacijo.

Splošno in specifično umrljivost 26.235 MS, ki smo jih poiskali v registru zdravstvenih delavcev za 25 let (1991–2015), smo proučevali z retrospektivno kohortno študijo. Podatke o umrlih MS in splošne populacije smo dobili iz registra umrljivosti in jih analizirali s standardiziranim razmerjem umrljivosti (SMR). Stopnje in povprečno trajanje BO MS smo izračunali iz števila in trajanja BO MS, ki smo jih pridobili iz registra BO NIJZ, in jih primerjali s stopnjami in povprečnim trajanjem BO splošne populacije. Število primerov in koledarskih dni BS MS smo pridobili iz registra BS NIJZ in iz njih izračunali indekse BS, ki smo jih primerjali z indeksi splošne populacije. Pri BO in BS smo za kontrolo starosti uporabili metodo indirektne standardizacije.

MS v Sloveniji so imele nižjo splošno umrljivost (SMR = 0,66; 95 % IZ = 0,59–0,73), prav tako umrljivost ni bila povečana zaradi nobenega specifičnega vzroka (SMR za neoplazme = 0,83; 95 % IZ = 0,72–0,94; SMR za bolezni obtočil = 0,54; 95 % IZ = 0,41–0,71; SMR za bolezni dihal = 0,32; 95 % IZ = 0,09–0,82; SMR za samomore = 0,67; 95 % IZ = 0,44–0,99) v primerjavi s splošno populacijo. MS v Sloveniji so imele minimalno več BO zaradi vseh bolezni skupaj kot starostno primerljivi prebivalci, vendar je bilo njihovo trajanje krajše. Presežek je bil predvsem zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema (KMB), dejavnikov, ki vplivajo na zdravstveno stanje in nosečnosti. MS so imele manj BO zaradi rakastih obolenj in bolezni, povezanih s kajenjem in alkoholom v primerjavi s splošno populacijo. MS so imele približno petino več primerov in izgubljenih dni zaradi BS, predvsem zaradi KMB, poškodb, bolezni dihal, DVM, infekcijskih bolezni, nege, nosečnosti in drugih dejavnikov, ki vplivajo na zdravstveno stanje v primerjavi s splošno populacijo. V BS hodijo pogosteje, a za krajši čas od splošne populacije.

MS v Republiki Sloveniji so zdravstveno ogrožene predvsem zaradi KMB, njihova obolevnost se kaže z BS in BO. Večje tveganje za rakasta obolenja in samomore pri MS, ki jih opisuje literatura, pri slovenskih MS nismo odkrili niti z umrljivostjo niti z BO (in ne z BS).