Enotna metodologija
Sistemski metodološki pristop k analizi posledic dela za zdravje delavcev v okviru projekta PREMIK temelji na cilju enotnega objektivnega ovrednotenja zdravja, obolevnosti in invalidnosti z namenom prispevanja k urejanju problematike poklicnega zavarovanja v Sloveniji.
Metodološko gre za retrospektivne kohortne študije. Posamezne kohorte so bile oblikovane na podlagi baz delavcev s poklicnim zavarovanjem, ki jih vodita Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in Kapitalska družba (KAD). Anonimizirane zdravstvene podatke in podatke o invalidnosti smo pridobili pri Nacionalnem inštituta za javno zdravje (NIJZ) in ZPIZ.
Kot ključne zdravstvene kazalnike smo opredelili bolnišnične obravnave, bolniško odsotnost, umrljivost in invalidnost. Bolnišnične obravnave smo analizirali v vsaki posamezni poklicni skupini po vzroku in trajanju. Iz opazovanega in pričakovanega števila bolnišničnih obravnav smo izračunali standardizirano razmerje bolnišničnih obravnav skupno in po posameznih vzrokih. Bolniško odsotnost posameznih poklicnih skupinah smo analizirali po vzrokih in izračunali standardne kazalnike bolniške odsotnosti. Iz opazovanega in pričakovanega števila primerov oziroma opazovanega in pričakovanega števila izgubljenih dni smo izračunali standardizirano razmerje primerov oziroma standardizirano razmerje števila izgubljenih dni skupno in po posameznih vzrokih. Na podlagi zbirk podatkov o umrlih osebah smo analizirali umrljivost delavcev v posamezni poklicni skupini po spolu, starosti, vzroku in trajanju zaposlitve. Upoštevali smo tudi različno latentno dobo, tj. čas o zaposlitve v poklicni skupini do opazovanega dogodka. Iz pričakovanega in opazovanega števila smrti smo izračunali standardizirano razmerje umrljivosti skupno in po posameznih vzrokih smrti. Podatke o invalidnosti smo pridobili pri ZPIZ, in sicer po kategoriji invalidnosti, datumu invalidnosti, kategoriji vzroka invalidnosti in vodilni bolezni. Na podlagi primerjave s pojavnostjo invalidnosti v splošni delovni populaciji smo lahko izračunali standardizirano razmerje invalidnosti za vse vzroke in posamezne vzroke. Invalidnosti smo analizirali tudi glede na trajanje zaposlitve in latentno dobo. Vse pridobljene podatke smo analizirali ločeno po spolu. Standardizirana razmerja obolevnosti, umrljivosti in invalidnosti nam omogočajo realno primerjavo zdravja posamezne poklicne skupine s splošno populacijo in primerjave med posameznimi poklicnimi skupinami.
Poleg temeljnih analiz kazalnikov zdravja in obolevnosti je bilo mogoče na podlagi predhodne analize domače in tuje znanstvene literature o tveganjih, obolevnosti, umrljivosti in invalidnosti v posamezni poklicni skupini še posebej natančno analizirati tiste specifične okvare zdravja oziroma kazalnike zdravja, za katere se domneva, da so za posamezno poklicno skupino kritični in da bi lahko kazali na posledice dela za zdravje v poklicni skupini v primerjavi s splošno populacijo.
Na podlagi analize merljivih podatkov o zdravstvenem stanju delavcev in izračunanih kazalnikih zdravja bo mogoče objektivno oceniti dejansko ogroženost posamezne poklicne skupine ter objektivno primerjati, kako so delavci v določeni poklicni skupini ogroženi v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami. Na podlagi ugotovljenega zdravja oziroma ogroženosti za poklicne skupine bo nato mogoče napisati priporočilo glede ureditve sistema poklicnega zavarovanja.